Peticija proti davku na knjigo!

Spodaj podpisani državljanke in državljani Slovenije menimo, da je davek na slovensko knjigo, glede na njen pomen za slovensko identiteto, ponižujoče dejstvo, zato od Vlade Republike Slovenije in parlamenta najodločneje zahtevamo, da v celoti opustita predloge za zvišanje davka na knjigo ter da ničelno stopnjo davka na knjigo z vračilom vstopnega davka določita za enega od prednostnih ciljev.

To je najmanj, kar država dolguje svojim prednikom, ki so ji predvsem s knjigo skozi stoletja omogočali današnjo sedanjost, in obenem najmanj, kar dolguje sedanji in prihodnjim generacijam.

Ničelna stopnja DDV je edina kulturna stopnja davka za slovensko knjigo, najmanjši skupni imenovalec slovenske omike in civilizacije ter majhno upanje in obet za našo prihodnost.

* Ime:

* Priimek:

* Ulica:

* Poštna številka:

* Kraj:

E-mail naslov:

Prosimo, prepišite črke in številke (0-9 in A-F) s spodnje sličice v okence poleg nje:

S slike prepišite 6 znakov med 0 in 9 ter A in F

(Zaščita je potrebna zaradi večje varnosti)

Na tem portalu bodo javno objavljeni samo vaše ime, priimek in kraj bivališča. Na peticiji, ki jo bomo vročili Vladi in Parlamentu RS, pa bodo objavljeni vsi vaši podatki, razen elektronskega naslova, ki ga lahko vpišete, v kolikor želite, da vas obveščamo o aktivnostih v zvezi s peticijo.

S tem, ko pošljete svoje podatke, se zavezujete, da so resnični. Zlorabe so izsledljive.

(Za uspešen vnos kliknite gumb)

Število podpisov preko spletne aplikacije do tega trenutka:

0

0

0

0

0

7

4

5

3

Zgodovinska pobuda Slovenije - Ministrica Majda Širca predstavila pobudo o uvedbi ničelne davčne stopnje za knjigo - pobuda prejela podporo sedmih ministrov EU
Ministrica za kulturo Majda Širca je na seji Sveta ministrov za izobraževanje, mladino in kulturo v Bruslju govorila o položaju knjige in založnikov, ki izdajajo knjige v jezikih, ki jih govori manjše število ljudi. »Moj materni jezik je slovenščina, jezik, ki ga govori le dva milijona Evropejcev, vendar v skladu z demokratičnimi standardi EU sodi med enakovredne uradne jezike naše skupnosti. Za razvoj in prihodnost vsakega jezika je bistvena knjiga. Dostopnost knjig v matičnem jeziku je življenjskega pomena za obstoj številnih kultur.« Ko je Slovenija kot posamezna država članica in kot Skupnost pristopila k ratifikacijam Unescove Konvencije o varovanju in promociji raznolikosti kulturnih izrazov, smo se zavezali, da bomo skrbeli za njihovo varovanje in promocijo. Globalizacija in z njo povezani ekonomski vplivi namreč ne spodbujajo razvoja fizično šibkejših členov v duhovni ustvarjalnosti sveta. Zato se mi zdi smiselno, tako Širca, da bi bila v prihodnje zaradi potreb sodobnega časa kulturna politika v zvezi z obdavčevanjem knjig prepuščena odločitvam posameznih držav. V nekaterih državah je mogoče to področje v okoliščinah, ko njena proizvodnja v najširšem smislu omogoča izkoriščanje ekonomsko učinkovitih mehanizmov, prepustiti trgu in vključiti v splošne sisteme ekonomskih politik. Na majhnih jezikovnih področjih pa to ni mogoče. Ministrica Širca se je na zasedanju zavzela za to, da bi bilo državam članicam v prihodnje dovoljeno, da ohranijo stopnjo prožnosti glede načina uporabe obdavčenja za dopolnitev drugih politik. To pomeni možnost odobritve uporabe ničelne stopnje DDV na knjigo kot splošnega ukrepa, ki bi bil dostopen vsem državam članicam, če bi se odločile na tak način podpreti izdajateljsko dejavnost oziroma izboljšati dostopnost knjig končnim potrošnikom, in pravo rešitev za podporo ustvarjalnosti in večje dostopnosti vrhunskih umetniških vsebin, zapisanih v jezikih, ki jih primerjalno v Evropi govori manjše število ljudi. Ministrico Širco je na seji sveta podprlo sedem ministrov iz Irske, Litve, Malte, Belgije, Slovaške, Finske, Luksemburga. K. (Vir: Delo, 28. 11. 2009)


Menimo, da gre za pomemben korak v našem večletnem prizadevanju. V kratkem bomo dali pobudo za podobno peticijo na vseevropski ravni.

 



V ponedeljek, 23. oktobra 2006 smo zbrane podpise vložili v slovenski parlament. Skupno 6200 "spletnih podpisov" ter 16.508 podpisov na papirju.
Podpisovanje na spletni strani se nadaljuje!

Institucije, založbe, društva in podjetja vabimo, da svojo podporo peticiji sporočijo na elektronski naslov knjiga@peticija.si

Sporočilo naj vsebuje uradni naslov organizacije, podpisatelja ter kontaktni naslov odgovorne osebe.



-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Izjave

Ugotavljamo, da so naše predhodne vlade več kot 125 let uspešno zavračale predloge, da bi se branje in znanje obdavčila.

Bistveno je, da sedanja vlada obdrži načelo ničelne stopnje za knjige in časopise.

Široka dostopnost knjig in drugih publikacij je bistvenega pomena za izobraževanje, razumevanje in rast naše družbe.

Uvedba davka na knjige bi imela uničujoč vpliv na nakupno moč šol, knjižnjic, študentov in posameznikov.

Značilna izjava politikov na največjem založniškem trgu v Evropi (Velika Britanija).



Noam Chomsky: Zelo pomembno je, da prebivalstvo odkrije, kaj načrtujejo z njim. Napori vlad in medijev, da bi vse skupaj držali pod preprogo, z izjemo obveščanja njihovih »domačih strank«, so povsem razumljivi. [Vir: Profit pred ljudmi]

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

dr. Kristina Brenkova, pisateljica: Peticijo sem podpisala, ker sem trdno prepričana, da pleme, kot smo Slovenci, ki imamo nizke naklade in ogromno brezposelnih, to potrebujemo.


prof. dr. Marko Marinčič, klasični filolog: Davek na knjige so doslej najbolj srdito zagovarjali reflektorjev željni estradni ekonomisti, ki literatom in kulturi sploh ne zavidajo denarja, temveč javni ugled.

Jože Faganel, direktor celjske Mohorjeve družbe: Pomembno se mi zdi, da je slovenska knjiga temelj narodne identitete, zaradi nje je nastala slovenska država, zato je njena naloga, da jo varuje za naslednje generacije in jo reši vseh bremen. V času socializma je bila knjiga oproščena prometnega davka, nato pa so jo z idejo o tem, da je knjiga prodajni artikel, obdavčili. Toda to je primerno za narode z večmilijonskimi nakladami! Ničelna stopnja bi se spodobila, tako bi bilo tudi prav.

Janez Skok, direktor založbe Sidarta: V Veliki Britaniji, kjer je knjiga predvsem posel in šele nato poslanstvo, je davek na knjigo 0%. Angleški jezik je globalen in njihovi založniki izdajajo knjige, vsaj potencialno, za ves svet.

V Sloveniji je knjiga, vsaj deklarativno, najprej poslanstvo, skorajda narodova svetinja, in šele potem posel oz. nekaj, kar se trudi biti posel. Z majhno zaokrožitvijo navzgor je slovenska knjiga obdavčena s skoraj 10%.

Slovenski trg je v svetovnem merilu ena izmed največjih miniatur. To je kruto in neizprosno dejstvo. Naš potencialni maksimalni doseg je dvomilijonski trg, kateremu lahko mirno odštejemo slab milijon tistih, ki jih knjiga malo ali sploh ne briga.

Stroški dela, priprave in skladiščenja so isti kot pri anglosaških sotrpinih, cene tiska pa precej višje zaradi nesorazmerno nižjih naklad.

Ob tako neuravnoteženih pogojih poslovanja slovenski bralci in založniki plačujemo državi 8,5% davek, ki naj bi se po novem dvignil na 20%.

0% davek na knjigo bi bil glede na zgoraj povedano majhna, a pravična pomoč dejavnosti, ki deluje na »nenormalnem« trgu in bi vodil k znižanju že tako visokih cen slovenske knjige. Morebitno povečanje davka na 20% pa je skorajda zagotovljen pogreb slovenskega založništva.

[Vir: Delo. Več]

Veno Taufer, pesnik: Spet trdim, da je jezik kapital – »tako kot zrak, voda, zemlja, gozdovi«. Da je »preživetveni kapital človeštva«. Kapital, ki omogoča identiteto naroda, človeških skupnosti, ohranja zgodovino, akumulacije stoletij mišljenja, omogoča odkrivanje duha in duše posameznika in drugega in vsega drugačnega. Jezik odpira prihodnost, z njim »kupujemo« prihodnost, bogatimo vrednosti vednosti potomcev. Jezik, v njem pisana umetnost, ni zgolj informiranje, marveč omogoča, izbrusi občutek za prav sámo smiselnost smisla informacije.
[Vir: Delo. Več]

Juraj Heger, direktor ugledne slovaške založbe Slovart: Splošna davčna stopnja je nedvomno zelo otežila delo malih založnikov, morda še v večji meri tudi preživetje manjših knjigarn. Toda, ker mali založniki na Slovaškem večinoma še vedno upajo, da se da preživeti s subvencijami in drugimi javnimi viri, so verjeli vladnim obljubam, da bo denar, ki bo zbran z davki na knjigo, vrnjen nazaj v kulturo in zato nekako sprejeli davčno reformo. Do tega seveda ni prišlo.

Richard Rosencrance: Zadnja in najvišja stopnja tekmovanja med narodi bo tekmovanje med izobraževalnimi sistemi in najbolj uspešne in bogate bodo tiste države, ki bodo imele najboljše izobrazbo in najboljši izobraževalni sistem. [Vir: The rise of the Virtual State]

Druge izjave in odmevi na peticijo: rubrika Mnenja in izjave

Mnenja in stališča objavljena na tej strani so mnenja podpisanih avtorjev in ne odražajo nujno tudi stališč pobudnikov in organizatorja peticije.

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Založbe, društva, ustanove in posameznike vabimo, da na svojih spletnih straneh ustvarite povezave na to stran.

Zainteresirane opozarjamo tudi na možnost, da svoja elektronska sporočila v podpisu opremite z izjavo, kot npr.

Podpiram peticijo proti davku na knjigo: www.peticija.si

Podpisi zbrani do vključno 20. oktobra, so bili 23. oktobra 2006 vloženi v Parlament Republike Slovenije.
Podpisovanje peticije se nadaljuje.

Pobudniki in prvopodpisniki peticije:

Rok Zavrtanik, založba Sanje

dr. Kristina Brenkova, pisateljica

Milan Dekleva, pesnik

Miloš Mikeln, pisatelj

Tone Pavček, pesnik

Janko Moder, pisatelj in prevajalec

Jože Faganel, profesor slovenskega jezika in književnosti

dr. Maja Breznik, raziskovalka

prof. dr. Manca Košir

Damjana Hainz, bivša direktorica knjižnice Oton Župančič, upokojenka

prof. dr. Rastko Močnik, sociolog

prof. dr. Andrej A. Lukšič, Inštitut za ekologijo

akademik, prof. dr. Boris Paternu

dr. Neda Pagon, založba Studia Humanitatis

Blanka Jarni, Založba Genija

Zoja Skušek, Založba CF

Iztok Osojnik, pisatelj, pesnik, prevajalec

Janez Skok, Založba Sidarta

Bojana Pavlič, Založba Iskanja

Knjigarna in založba Libris

Knjigarna Kulturnica Velenje

akademik prof. dr. Matjaž Kmecl

zaslužni profesor dr. Gregor Kocjan

Slavko Pregl, pisatelj

Desa Muck, pisateljica

Barbara Korun, pesnica

Zlatko Kaučič, glasbenik

Tina Košir, publicistka, voditeljica oddaje Knjiga mene briga

Primož Repar, Založba Apokalisa

Jure Potokar, pesnik, prevajalec

Matej Krajnc, pesnik, pisatelj, glasbenik

Peter Kisin, urednik

Ana Barič, prevajalka

Dušan Jelinčič, pisatelj (Trst)

Urban Golob, pisatelj, fotograf

Janez Ramoveš, pesnik

Sebastijan Pregelj, pisatelj

Ivo Stropnik, Velenika

Ivan Dobnik, Revija Poetikon

Andrej Detela, znanstvenik, pisatelj

prof. dr. Dragan Marušič, matematik

Andrej Rozman - Roza, pesnik

Franc Burgar, prevajalec, Ljubljana

prof. dr. Aleš Debeljak, Ljubljana

akademik Ciril Zlobec, pesnik in pisatelj

Miha Mazzini, pisatelj, Ljubljana

Rudi Zaman, Založba Didakta, Radovljica

Boštjan Gorenc - Pižama, književnik in glasbenik

Matjaž Bizjak, Prešernova družba, Ljubljana

Suzana Koncut, prevajalka

Nives Vidrih, prevajalka, Ljubljana

Branko Gradišnik, pisatelj

dr. Zalka Drglin, Ljubljana

dr. Miran Jus, raziskovalec

prof. dr. Pavel Zgaga, filozof, Ljubljana

Lenart Šetinc, ravnatelj NUK

dr. Andrej Blatnik, pisatelj

Suzana Tratnik, pisateljica in sociologinja, Ljubljana

Vesna Milek, novinarka in pisateljica, Ljubljana

prof. dr. Lev Kreft

dr. Boris A. Novak, Ljubljana, pesnik

prof. dr. Marko Uršič, filozof

prof. dr. Marko Marinčič, klasični filolog

dr. Vojislav Likar, Založba ZRC, ZRC SAZU

akademik Kajetan Kovič, pesnik

prof. dr. Marjana Kobe

Miriam Drev, književna prevajalka in pesnica

Meta Hočevar, dramaturginja, režiserka

Milena Zupančič, igralka

doc. dr. Jože Vogrinc, sociolog, FF

Alja Predan, Mgl, urednica

Vasja Predan, teatrolog

prof ddr.Igor Grdina, raziskovalec, zgodovinar, ZRC SAZU

zaslužni profesor Dr. Martin Žnideršič

dr. Valerija Vendramin, raziskovalka

Jože Piano, Družba Piano, Ljubljana

Peter Kovačič Peršin, revija Revija 2000

prof. dr. Mladen Dolar, filozof

Rapa Šuklje, prevajalka, publicistka

Vita Mavrič, Cafe teater, Ljubljana

Dušan Jovanovič, režiser

dr. Miklavž Komel, pesnik in umetnostni zgodovinar

Tanja Tuma, Društvo slovenskih založnikov, Ljubljana

Ifigenija Simonović

Veno Taufer, pesnik

Ervin Fritz, pesnik

Podpisovanje drugih peticij na spletu:

Peticija ukinimo vojsko!

 

Peticija proti gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu

 

Peticija proti razkazovanju vojaške moči

knjiga@peticija.si

Design: Boštjan Pavletič
Uredništvo: Založba Sanje
Spletna aplikacija: Spletoholik